APDEJT.si

Kitajski predstavnik je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov o Palestini dejal, da ljudje v Gazi še vedno trpijo in da bi morali ljudje po vsem svetu izraziti podporo Palestini. Poudaril je, da Izrael ne bi smel nadaljevati z gradnjo naselbin na zasedenih ozemljih.

Brazilski predsednik Lula je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval k okrepitvi sodelovanja med Brazilijo, Indijo in Južno Afriko. Sestal se je z indijskim premierjem Narendra Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v okviru Foruma Indija-Brazilija-Južna Afrika, s ciljem izboljšanja položaja držav globalnega juga.

Indijski premier Narendra Modi je na srečanju IBSA poudaril, da so reforme Varnostnega sveta ZN nujne in ne več le možnost. Modi je predlagal institucionalizacijo srečanj svetovalcev za nacionalno varnost držav IBSA (Indija, Brazilija, Južna Afrika) z namenom krepitve varnostnega sodelovanja. Izpostavil je, da lahko IBSA v času globalne razdrobljenosti ponudi sporočilo enotnosti, sodelovanja in človečnosti.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt Donalda Trumpa za Gazo, s čimer naj bi ignoriral mednarodno pravo, kaznoval Palestince in nagradil tiste, ki so odgovorni za domnevni genocid. Kritiki trdijo, da resolucija ne ščiti žrtev in ne zagotavlja odgovornosti storilcev.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Slovenija in druge članice Varnostnega sveta ZN so na izrednem zasedanju obsodile zaostrovanje ruskih napadov na ukrajinske civiliste in energetsko infrastrukturo. Evropske države so poudarile pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN brez popuščanja Rusiji, medtem ko potekajo ugibanja o morebitni novi mirovni pobudi ZDA.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sprejela resolucijo, v kateri poziva Iran k polnemu sodelovanju. Zahteva dostop do jedrskih objektov, informacije o jedrskem programu ter izpolnjevanje pravnih obveznosti v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN.

V izraelskih bombardiranjih območja Gaze je po poročanju civilne obrambe umrlo 22 oziroma 25 Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelske oblasti so izjavile, da so izvedle napade na pripadnike palestinskega gibanja. Eskalacija se je zgodila po tem, ko je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki podpira mirovni predlog.

Varnostni svet ZN je soglasno podprl resolucijo ZDA o načrtu Donalda Trumpa za Gazo, ki predvideva oblikovanje 'Odbora za mir' z mandatom za delitev ozemlja Gaze. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer je visoki predstavnik Osama Hamdan izjavil, da služi izraelskim poskusom izkoreninjenja palestinske stvari. Resolucija ZN naj ne bi izpolnjevala pravic in zahtev Palestincev.

Katar je opozoril, da je premirje v Gazi na robu propada po 24 urah izraelskih napadov. Izraelska letala so bombardirala šotorska naselja in zavetišča za razseljene osebe, medtem ko so vojaki prodirali globlje v mesto Gaza, širili "rumeno črto" in zavzemali več ozemlja. Izrael še vedno zadržuje 80 palestinskih zdravstvenih delavcev brez obtožb, medtem ko so nekatere izpustili med premirjem.

Iran in palestinske odporniške skupine, vključno s Hamasom in Islamskim džihadom, so kritizirale resolucijo 2803 Varnostnega sveta ZN o Gazi. Opozorili so, da resolucija ne ščiti temeljnih pravic Palestincev in lahko poveča regionalne napetosti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da resolucija krši pravice Palestincev in legitimira okupacijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k izgonu Hamasa iz regije po glasovanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Razpravljalo se je tudi o razlogih, zakaj so ultraortodoksni Judje proti novačenju v izraelsko vojsko.

Hamas in Islamski džihad sta zavrnila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ker naj bi ta spodkopavala palestinsko suverenost, vsiljevala mednarodno skrbništvo in ne izpolnjevala palestinskih zahtev. Skupini sta izjavili, da resolucija omejuje pravico Palestincev do samoodločbe.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Craig Mokhiber je v pogovoru za Flashpoints z Dennisom Bernsteinom in Samom Husseinijem komentiral resolucijo ZDA, ki je bila danes sprejeta v Varnostnem svetu ZN. Razprava se je osredotočila na kritiko "kolonialne upravne strukture pod vodstvom ZDA" in vlogo, ki jo ima "posredniška okupacijska sila".

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt za dosego miru med Izraelom in Hamasom. Palestinska oblast na Zahodnem bregu je pozdravila odločitev, medtem ko islamistično gibanje Hamas izraža dvome o načrtu.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.

Palestinsko gibanje Hamas je označilo ameriški osnutek resolucije za Gazo, o katerem bo glasoval Varnostni svet Združenih narodov, za "nevaren" in kot poskus podreditve Gaze mednarodni oblasti.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo ZDA o mirovnem načrtu za Gazo s 13 glasovi za, Rusija in Kitajska sta se vzdržali. Resolucija predvideva napotitev okupacijskih sil do decembra 2027, kar ustvarja novo kolonialno upravo, ki jo legitimizira mednarodno pravo.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na seji vlade ponovil, da Izrael nasprotuje neodvisni palestinski državi. Izjave več izraelskih ministrov so bile podobne. V Varnostnem svetu ZN bo v ponedeljek predvidoma glasovanje o resoluciji, ki omenja možnost ustanovitve palestinske države.

Izraelska vlada se je po večkratnih zamudah strinjala, da bo sprožila preiskavo o vladnih spodrsljajih, ki so privedli do napada pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Mirovne sile ZN (UNIFIL) v južnem Libanonu so sporočile, da je izraelski tank streljal na njihove enote v bližini izraelske položaja znotraj Libanona. V incidentu ni bil nihče poškodovan, ZN pa so ga označili za resno kršitev.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Varnostni svet Združenih narodov je podaljšal mandat začasnim varnostnim silam ZN za Abyei (UNISFA) za eno leto. Ta odločitev sledi nerešenim mejnim sporom med Sudanom in Južnim Sudanom glede regije Abyei.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Začasne sile Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) so obtožile izraelsko vojsko, da je zgradila zidove na libanonskem ozemlju. UNIFIL je pozval izraelsko vojsko k spoštovanju Modre črte in umiku iz vseh območij severno od nje. Izrael je obtožbe zanikal, vendar priznal, da gradi okrepljeno pregrado.

Ameriški predlog Združenim narodom za mandat mednarodnim stabilizacijskim silam v Gazi se sooča z nasprotovanjem Rusije, Kitajske in nekaterih arabskih držav. Države izražajo zadržke glede še ne ustanovljenega odbora, ki bi začasno upravljal ozemlje, in pomanjkanja prehodne vloge za Palestinsko upravo. Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN z vetom, pozivata k odstranitvi 'Odbora za mir' iz resolucije.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Sirija vidi v Rusiji ključnega partnerja in zaveznika na mednarodnem prizorišču. Predsednik Sirije za prehodno obdobje, Ahmed aš-Šaraa, je izjavil, da republika računa na glas in podporo Rusije v Varnostnem svetu Združenih narodov. V intervjuju za The Washington Post je poudaril, da imata državi skupne interese.

Diplomatski viri so poročali, da so Združene države v Varnostnem svetu razdelile osnutek resolucije, katere cilj je popolna prekinitev spopadov v Gazi.

Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Združeni narodi so odpravili sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in notranjemu ministru Anasu Hasanu Khattabu. Odločitev Združenega kraljestva je sledila odločitvi Združenih narodov, poteze pa so se zgodile pred načrtovanim obiskom sirijskega voditelja.

Iransko veleposlaništvo v Mehiki je zavrnilo poročilo ameriških medijev o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico, Einat Kranz-Neiger, in ga označilo za laž, namenjeno škodovanju odnosom med državama. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval Varnostni svet k ukrepanju, potem ko je ameriški predsednik priznal vodenje nedavnih izraelskih vojaških napadov na Iran.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcij umaknilo sirijskega predsednika Ahmeda Šaro in ministra za notranje zadeve Enesa Hattapa. Odločitev je bila sprejeta na podlagi zahteve Varnostnega sveta Združenih narodov, sprejete 6. novembra.

Velika Britanija je ukinila sankcije sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Šariju, dan po tem, ko je to storil Varnostni svet Združenih narodov. Evropska unija je napovedala, da bo sledila britanskemu zgledu. Odločitev je bila sprejeta pred načrtovanim srečanjem al-Šarija z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bo mednarodna stabilizacijska sila, ki jo bodo koordinirale ZDA, »zelo kmalu« napotena v Gazo. Dejal je, da se je več držav ponudilo za sodelovanje v tej misiji, ki naj bi podpirala Trumpov načrt za Gazo.

Rusija je izrazila upanje, da bo odprava sankcij proti aš-Šaraaju prispevala k razvoju Sirije. Ruska federacija je pripravljena nadaljevati dialog s Sirijo.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila administracija Združenih držav Amerike, o odpravi sankcij proti sirskemu predsedniku.